Čebelarstvo Bukovšek
Janko Bukovšek
Ul. Milene Korbarjeve
4000 Kranj
Tel. ++386 (0)1/361 24 28
Gsm 031 852 240
Fax
E-mail vzreja.bukovsek@yahoo.com
Web
Cena oplojenih matic €
Cena neoplojenih matic €


One day delivery to your airport! Meaningful for ordres ower 100 queens due to high plane fees. Contac us for more information about destinations and prices. vzreja.bukovsek@yahoo.com

 

Dostop: Če prihajate iz Ljubljane, zavijete s stare ceste med Ljubljano in Kranjem na prvem semaforju v Medvodah levo, če prihajate iz Kranja, pa na tretjem semaforju v Medvodah zavijete desno. Takoj čez železniško progo zavijete levo, potem pa peljete naravnost po prednostni cesti še 5 km. Ko na desni strani zagledate velik čebelnjak, ste prispeli na dvorišče Vzrejališča Bukovšek.

Zgodovina
Pozimi leta 1930/31 si je tedaj še ne 15-letni Alojz Bukovšek st. omislil, da postane čebelar. Ker denarja za čebelnjak ni bilo, si je sam narisal skico in za pomoč pri izdelavi pridobil še prijatelja, Narobetovega Lojzeta. Delala sta na skrivaj, saj nista vedela, ali bo projekt uspel ali ne. Za njuno početje ni vedela niti Alojzova mama; očeta ni imel, saj je padel na Tirolskem. Izdelala sta 27 AŽ-panjev, ki so v uporabi še dandanes. Spomladi leta 1931 je Alojz s posojilom kupil naseljen AŽ-panj, šest kranjičev in nekaj praznih AŽ-panjev. Pozneje je panje izdeloval sam. Čez tri leta je čebelnjak povečal še za 45 AŽ-panjev.

Srečanje z Janom Strgarjem iz Bohinja – Vzrejevalec in trgovec z maticami
Jeseni leta 1933 je Strgar svoje čebele prepeljal na ajdovo pašo na Sorško polje. Tam se je Alojz z njim dogovoril, da bo odkupil vse njegove presežke čebel in matic. Izdelal je 40 plemenilnikov in spomladi leta 1934 začel vzrejati matice za prodajo. Pozneje je vzrejo še povečeval. Kakor je bilo dogovorjeno, tako je tudi potekalo. Zadnje matice in suhe roje za »deželo večne pomladi«, kot je rekel Strgar, je vzel konec septembra.

Kje vse najdemo potomke Bukovškovih matic?
Strgar je okvirno povedal, da jih pošilja v britanske kolonije in po Evropi. Po II. svetovni vojni je podobno več let počel Medex. Ko se je Medex prenehal ukvarjati z izvozom matic, so švicarski čebelarji dobivali matice neposredno od vzrejevalcev. Pri njih so jih kupovali tudi avstralski in kanadski izseljenci. Pozno jeseni jih je pokojni Arenšek uvažal v Argentino. Tudi Kitajci so želeli dobiti kranjsko čebelo in jo menda zdaj razmnožujejo sami. V Evropi pa skoraj ni države, v kateri ne bi bile Bukovškove matice. Na vsaki dve leti je prihajal k nam po dve matici tudi pater Adam Kehrle, saj ju je potreboval kot genski material za vzrejo buckfaške čebele.

Testiranje matic kranjske sivke leta 1967 v Nemčiji in Avstriji.
Leta 1967 so matice kranjske sivke testirali v Nemčiji in Avstriji. Vzorce so dobili iz Romunije, Banata, Makedonije, Avstrije in Bukovškove iz Slovenije. Ob testiranjih v Avstriji so bile domače matice za malenkost boljše od Bukovškovih, na testiranju v Nemčiji pa so bile naše za malenkost boljše od avstrijskih. Vsi preostali rodovi so bili občutno slabši. Zaradi dobrih rezultatov je bil Alojz Bukovšek ml. kot praktikant za 10 tednov povabljen na izpopolnjevanje na čebelarska inštituta v Neustadtu in Mayenu v Nemčiji.

Sodobna vzreja

Dandanes čebelari in vzreja matice že tretja generacija. Tega sta vesela ded Alojz st. in oče Alojz ml. Prizadevamo si, da bi se tradicija kakovostnih matic ohranila tudi v prihodnje. Janko, Miha in Štefan vneto okušajo sladkosti in grenkobe čebelarjenja in vzreje matic. Dandanes vodijo linije Bukovškovih čebeljih matic v Švici in Avstriji (kot linija Bukovšek) ter v Nemčiji (imenovana Linija 03). Uporabljajo Zandrove plemenilnike, ki jih dodatno izolirajo s stiroporom, ter plemenilnike iz stiroporne podlage.

O avtorjih
Izvedba: p@rtner