Matica je središče čebelje družine. Njena navzočnost zagotavlja delovni zagon, z izleganjem številnih jajčec pa tudi moč družine. Oddaja feromone, matično snov, ki prispeva k nekakšni uglašenosti med vsemi člani družine, da delujejo kot celota.
Čebelarji največ pozornosti namenjamo maticam, saj vemo, da prav te zagotavljajo uspešnost čebelarjenja. Porok za uspeh je mlada, rodovitna matica, ki ima vsestransko dobre lastnosti. Če matica kakor koli ne ustreza, jo je treba zamenjati. Čebelar se velikokrat odloči za nakup mladih matic pri vzrejevalcih.
Med čebelarji je večkrat slišati kritike, da z maticami, ki so jih kupili pri vzrejevalcih, niso zadovoljni. Razlog za kritike je preprost: prevelik je odstotek matic, ki jih družine niso sprejele, temveč so jih uničile, preveč pogosto pa se tudi dogaja, da družina kupljeno dodano matico kmalu preleže. Kritike so za vzrejevalce neprijetne in škodljive, zato se kaže pogovoriti o tem, koliko so sploh upravičene. Preden jih čebelar izreče, bi se moral vprašati, ali ni mogoče sam povzročil neuspeha z nepravilnim ravnanjem pri dodajanju oziroma zamenjavi matic. Dodajanje oz. zamenjava matic je delo, ki od čebelarja zahteva precej praktičnega znanja in poznavanja biologije čebel.

Kaj je dobro je vedeti?
• Vonj matice – Čebelarji večkrat razpravljajo o tem, s čim je treba matico pred dodajanjem namazati ali odišaviti, da bo vonj matice izenačen z vonjem družine, v katero jo dodajamo. Poznavalci življenja čebel zatrjujejo, da delavke matic sploh ne prepoznavajo po vonju, zato je brez pomena kakršno koli izenačevanje vonja. Za uspešno dodajanje so po njihovem mnenju ključnega pomena vedenje matice ter razmere ob dodajanju in ob njenem osvobajanju iz matičnice.
• Vedenje matice – Pravkar izležene matice so zelo živahne, hitro se pomikajo po satju, kot bi begale. Take ostanejo še precej časa po sprašitvi. O tem se lahko prepričamo, če odpremo plemenilnik, v katerem matica že zalega, kljub temu pa moramo paziti, da ne zleti. Kolikor intenzivneje zalega, toliko bolj se umirja, dokončno pa se umiri, ko jo že obkrožajo njene potomke. Rečemo lahko, da matica dozori po približno 4–5 tednih. Ker jih noben vzrejevalec ne more imeti toliko časa v plemenilnikih, jih odvzame že po nekaj dneh zaleganja, torej, ko še niso povsem dozorele. Kupec mora računati na to in temu primerno ravnati.
• Rodovitnost matice – Matice kranjske sivke so rodovitne vsaj štiri leta, lahko pa tudi precej dlje. Kljub temu pa so na vrhuncu svoje moči prvi dve leti. Zato večina čebelarjev v svojih panjih ne trpi starejših matic in jih po možnosti zamenjuje vsaki dve leti.
• Vremenske razmere in paša – Ob dodajanju matic in njihovem osvobajanju iz matičnic je pomembno, kakšno je vreme. Uspeh bo zagotovljen, če je vreme mirno in lepo in če je v naravi vsaj nekaj paše. Če je ni, moramo družini, ki ji nameravamo dodati matico, že kak dan prej začeti dodajati sladkorno raztopino, krmljenje pa nadaljevati še potem, ko smo matico že osvobodili iz matičnice. Ob hladnem in vetrovnem vremenu brez paše je pametneje, da se dodajanja matice niti ne lotimo.
• Stanje družine, ki ji dodajamo matico – Družina, ki ji dodajamo matico, mora biti zanesljivo brezmatična, prav tako pa v njej ne sme biti nobenega zaleženega matičnika. Pri družini, ki ji zamenjujemo matico, zanesljivo vemo, da je brezmatična, če smo ji staro matico odvzeli. Prav tako vemo, da je brez matice narejenec, ki smo ga naredili po enem izmed znanih načinov. Če pa iz kakršnega koli razloga nismo prepričani, ali je družina res brezmatična, moramo to preveriti. To storimo tako, da iz ene izmed družin vzamemo zaležen sat z vsaj nekaj jajčeci oziroma mladimi ličinkami, ga označimo z risalnim žebljičkom in postavimo v sredino plodišča družine, pri kateri preverjamo navzočnost matice. Tej smo pred tem seveda odvzeli ustrezen sat. Po nekaj dneh pregledamo dodani sat z zalego. Če so potegnjeni matičniki, v družini zanesljivo ni matice in brez skrbi ji bomo lahko dodali novo. Matičnike potrgamo, sata pa ne damo nazaj, temveč ga navadno vrnemo tja, od koder smo ga vzeli.
• Starost čebel – V družini, ki ji dodajamo matico, je zelo pomembna starost čebel. Stare čebele do nje namreč niso prijazne, zato so prav one krive, če je družina ne sprejme. Zato je tako težko uspešno dodati matico družini, ki je bila že dalj časa brez nje ali so v njej celo že začele zalegati lažne matice. Razlog za neprijaznost starejših čebel je pravzaprav preprost. Starejšim čebelam prenehajo delovati goltne žleze, torej žleze, v katerih nastaja hrana, s katero delavke hranijo matico. Po človeško bi temu rekli, da nimajo več interesa za matico, nasprotno pa ga imajo mlade delavke, saj želijo hrano čim prej oddati. Poskrbeti moramo torej, da novo matico dodajamo med mlade čebele. Vedeti moramo tudi, da majhne družine raje sprejmejo dodano mlado matice kot velike družine v gospodarskih panjih.
• Letni čas – Za dodajanje oz. zamenjavo matice je pomemben tudi letni čas. Narejencem in brezmatičarjem jo dodajamo pač takrat, kadar je treba. Drugače pa je pri zamenjavah matic v gospodarskih panjih, saj se moramo sami odločiti, kdaj bomo to izvedli. Nekateri čebelarji odločno zagovarjajo menjavo matic zgodaj spomladi. Ob prvem pregledu ocenjujejo kakovost matice. Če ta ni ustrezna, jo zamenjajo ne glede na njeno starost. Če je družina šibka, ji skupaj z matico dodajo celoten prašilček.

Na tak način menjave matic pa se je treba temeljito pripraviti in že prejšnjo sezono pripraviti majhne družinice, prašilčke, v katerih mlade matice prezimijo. Spomladi jih rada sprejme vsaka družina, ker pa so dodane matice tedaj že dozorele, je njihovo sprejetje še toliko bolj zanesljivo. Ob tem spomnimo, kako pomembno je, da ima čebelar večje število rezervnih družinic. Ko spomladi matico doda v gospodarski panj, stare matice, ki jo odvzame, ne uniči, ampak jo da v prašilček. Tam matica zalega naprej, čebelar odvzema zaležene sate, poleti pa jo zamenja z mlado, ki tam prezimi in je spomladi spet na razpolago. Vendar pozor! Ker v družini nismo prekinili zaleganja, bodimo pozorni na razmah varoze!

Dodajanje in zamenjava matic
Matice dodajamo in zamenjujemo na več načinov:
1. Z matičniki – Zrel matičnik, v katerem matica že grize, rada sprejme vsaka brezmatična družina. Sprejme ga celo družina, ki ima matico. Matičnik pa je vedno neke vrste maček v žaklju. Ne vemo namreč, kakšna je mlada matica v njem, niti ali je morda kaj poškodovana. Tu so tudi negotovosti, povezane s praho, saj se matica ob tem lahko izgubi. Zato matičnike po večini uporabljamo za naseljevanje plemenilnikov, v katerih lahko pozneje še izvedemo odbiro matic.
2. Z nesprašenimi maticami – Družina jih teže sprejme, navadno šele takrat, ko je v panju pokrita zalega. Raje sprejme pravkar izleglo matico. Čebelarji po navadi nesprašene matice dodajajo takrat, kadar želijo, da družina za nekaj časa prekine zaleganje, redno pa jih uporabljajo za naseljevanje plemenilnikov. Če še nismo dovolj spretni, delo z nesprašenimi maticami raje prepustimo vzrejevalcem matic.
3. S sprašenimi maticami – To je med čebelarji najbolj razširjena praksa. Poskrbeti je treba, da so v brezmatični družini izpolnjeni pogoji za sprejem, tako da ji lahko dodamo matico.

Načini dodajanja matic
a) Neposredno dodajanje – Matico dodamo neposredno med čebele, navadno na mesto, s katerega smo odvzeli staro matico. Tak način, posebej spomladi, ni negotov, če dodajamo zrelo matico, ki je zalegala že dalj časa (je torej v podobnem stanju kot matica, ki jo zamenjujemo), in če postopek izvedemo ob vsestransko ugodnih razmerah za dodajanje. Nekateri čebelarji staro matico odvzamejo, čez čas pa novo dodajo kar pri žrelu. Včasih matico v tem primeru namažejo z medom ali sladkorno raztopino. Delavke, ki tako matico očistijo, med čiščenjem odstranijo z njenega telesa tudi nekaj dlačic, zato je matica videti starejša, bolj »obrabljena«, kot je v resnici.
b) Posredno dodajanje – Ta način čebelarji uporabljamo najpogosteje. V dodajalnih matičnicah lahko preverjamo, koliko so čebele naklonjene matici, in se glede na to odločimo za njeno izpustitev. V uporabi so različne dodajalne matičnice, njihova najpomembnejša lastnost pa je, da čep, ki zapira izhod (ko ugotovimo, da čebele do matice niso sovražne), zamenjamo s sladkornim testom ali prelepimo s satnico. Delavke po določenem času same osvobodijo matico.

Postopek z matico, kupljeno pri vzrejevalcu

Ker taka matica še ni ustrezno dozorela in je pogosto še nemirna, je dodajanje v brezmatično družino vedno nekoliko tvegano. Če je vreme ugodno, zamenjujemo tako, da odstranimo staro matico in takoj dodamo mlado v transportni matičnici, v kateri smo jo dobili. Namestimo jo tako, da imajo zunanje čebele dostop do odprtinic ali mreže, skozi katere pridejo v stik z matico. Pogledamo, kje v matičnici je nameščeno sladkorno testo, in jo na nasprotni strani od matice odpremo tako, da bodo čebele imele dostop do testa, in ko se bodo prigrizle do matice, bo ta osvobojena.
Če dodajamo matico v brezmatično družino, damo prenosno matičnico po možnosti med zalego. Namestimo jo tako, da delavke nimajo dostopa do odprtin, skozi katere imajo stik z matico. Naslednji dan pogledamo, kakšno je razpoloženje v družini. Če delavke obsedajo matičnico, pahljajo s krili in če jih z lahkoto odstranimo z matičnice, jim omogočimo dostop do testa in panj zapremo. Če pa so čebele nemirne in jih s težavo odstranimo z matičnice, počakamo še kakšen dan. Če stanje tudi naslednji dan ni drugačno, je najbolje, da matičnico z matico odstranimo, v panj pa damo sat z nepokrito zalego in se prepričamo, ali je družina zanesljivo brezmatična.
Matica bo zanesljivo sprejeta, če v bližini ne bo starih čebel. To dosežemo na več načinov:
• V družino jo dodamo ob pomoči zamreženega okvirja. To je okvir velikosti približno 10 x 10 cm, ki je na eni strani pokrit z mrežo, na drugi strani pa ima na vogalih žebljičke, s katerimi ga pritrdimo na sat. V družini poiščemo sat s polegajočo se zalego, na sredini odstranimo vse čebele, spustimo na zalego matico in jo hitro pokrijemo z okvirčkom. Matica bo tako sama s polegajočimi se delavkami. Te bodo očistile celice, v katere bo matica začela polagati jajčeca. Ko čez nekaj dni preverimo ta način sprejema, okvir odstranimo. Največkrat pa čebele pod njim že same naredijo prostor in matico osvobodijo. Namesto zamreženega okvirčka lahko uporabimo tudi kupljene plastične dodajalne mreže okrogle oblike.
• Ob lepem vremenu naredimo narejenca z nekaj sati zalege ter mu dodamo čebele še s kakega zaleženega sata. Narejenca odnesemo nekoliko stran. Zapustile ga bodo vse stare čebele, tako da mu že proti večeru lahko dodamo matico. Narejencu dodamo tekočo hrano.
• Pri nakladnih panjih, ki so vsaj v dveh nakladah, čebele pa vletene samo skozi žrelo, se starih čebel znebimo zelo preprosto. Ob lepem vremenu vrhnjo naklado, v kateri naj bo nekaj satov z zalego, z mrežo ločimo od spodnje in na njej odpremo okroglo žrelo. Če tega ni, mora biti žrelo na zamreženem okviru. Čebele, ki bodo izletele, se bodo vrnile skozi glavno žrelo. Do večera bodo odletele vse stare čebele in tedaj bomo lahko brez skrbi dodali matico. Čebele v spodnji nakladi bodo čutile njeno navzočnost, zato zmeda ne bo velika. Začasni družinici v zgornji nakladi moramo dodati tekočo hrano. Ko bo mlada matica že imela pokrito zalego, bomo panj znova uredili.
• Tudi pri AŽ-panjih se začasno lahko znebimo starih čebel. Matično rešetko pokrijemo, v medišče pa damo nekaj satov z zalego in zadosti čebelami. Odpremo mediščno žrelo in proti večeru, ko odletijo vse stare čebele, dodamo matico. Čebele v plodišču je najbolje zaposliti s satom z nepokrito zalego. Ko bo v medišču že pokrita zalega mlade matice, družino spet uredimo. Lahko pa stvar nekoliko poenostavimo. V medišče prav tako damo nekaj zalege in odpremo mediščno žrelo. Od plodišča jo ločimo z nekaj polami papirja. Zvečer dodamo matico, zapremo mediščno žrelo in oba dela družine se počasi združita. Poskrbeti moramo le, da je tako v plodišču kot v medišču vedno dovolj tekoče hrane.
• Matice dodamo v prašilček, in ko je v njem nekaj satov zalege, ga vstavimo v brezmatični gospodarski panj. Pri AŽpanju damo družinico za kraj v plodišče ali v medišče, ki ga s časopisnim papirjem ločimo od plodišča. Pri nakladnih panjih vstavimo prašilček v novo naklado na vrhu, to pa od spodnje prav tako ločimo s časopisnim papirjem. Oba dela se počasi združita, tako da čez nekaj dni lahko panj ustrezno uredimo. Prašilčke pa lahko tudi prezimimo ter matice zamenjamo zgodaj spomladi prihodnje leto.

Preverjanje sprejema matice
Pogosto priporočajo, da sprejem matic preverimo po treh dneh. Pri tem pa se moramo zavedati, da pogosto prav prezgoden pregled povzroči propad marsikatere mlade matice. Mlado, še nervozno matico, bomo zmotili, ko se iz jajčec ne bodo izlegle še niti ličinke, mogoče pa je tudi, da matica niti ne bo začela takoj zalegati. In presenečeni bomo stali pred odprtim panjem brez zalege ter se spraševali, kaj nam je storiti. Zato je bolje, da počakamo nekaj več kot teden dni, saj bo v tem primeru ob pregledu že nekaj pokrite zalege in matica bo mirnejša. Če pa zalege ne bo, bomo točno vedeli, kako moramo ukrepati.

Janez Gregori
O avtorjih
Izvedba: p@rtner